|
Burja
Burja je nepredvidljiv veter, ki s kopnega proti morju piha v sunkih, je
relativno hladen in suh, doseže zmerno jakost, traja pa nekaj ur. Čisti in
jasni atmosfero, zato je vidljivost po burji odlična, vreme pa sončno in
jasno.
Čeprav je burja načeloma
zimski veter, piha celo leto, večinoma zjutraj, doseže pa srednjo hitrost
11 m/s. Ker se zaganja s planinskih obronkov proti morju, najpogosteje
prihaja iz severovzhoda oziroma iz smeri NNE, NE ali ENE. Na odprtem morju
burja pogosto preide v severozahodni veter.
Burja je najbolj znana po
svoji »muhavosti« oziroma pihanju v sunkih, z naglim in pogosto
nepričakovanim začetkom, pri čemer lahko udarce vetra spremlja bučanje, ki
se s tišino ali šibkim vetrom lahko izmenjujejo v razmakih od ene do nekaj
minut.
Poletne burje se pojavljajo večinoma na severnem Jadranu, v prostoru, kjer
so gore najožje (Velebit). Prihod burje lahko prepoznate po kapi oblakov,
ki pred začetkom vetra prekrije vrh Velebita ali Biokovega. Valovi, ki jih
ustvari burja, so kratki in se hitro oddaljujejo od kopnega, razbiti vrhovi
se spreminjajo v bele rože morske pene, močni udarci pa lahko občasno
dvigajo kapljice vode v zrak in tako ustvarjajo »morski prah«.
Ko govorimo o burji, ni odveč
nekaj praktičnih nasvetov: če med jadranjem vzdolž obale otoka, ki je
obrnjena proti kopnemu, naletite na gole dele brez rastlinja, vedite, da
tukaj piha močna burja. Če jadrate, ko piha burja, vznemirjenja ne bo
primanjkovalo, ker je to velik izziv, ki zahteva previdnost tako pri
pripravi ladje kot pri posadki. Da bi se izognili jadranju v bližini
privetrnih obal, se pripravite na morebitna manevriranja in se oborožite s
potrpljenjem, ker boste morali najverjetneje nekajkrat spreminjati
kombinacijo jader. Ne pozabite postaviti varnosti na prvo mesto! Jadranje z
majhnimi jadrnicami priporočamo samo najbolj izkušenim jadralcem.
Jugo
Jugo je jugovzhodni veter zmerne jakosti, ki piha z morja proti kopnemu,
prisoten pa je vzdolž cele obale ter piha v smereh ESE, SE ali SSE.
Načeloma lahko rečemo, da ga boste pogosteje srečali, če boste pluli po
južnem kot po severnem Jadranu, ker pa sodi v skupino pomladno-jesenskih
vetrov, ki jih spremljata dež in vlažna atmosfera, jugo poleti ne piha
pogosto. Če pa zapiha, ga lahko prepoznate po naslednjih značilnostih:
veter se postopoma krepi in piha brez prekinitev ter ustvarja zelo lepe,
dolge valove, ki valujejo brez šumov in pene, samo pri močnem jugu udarjajo
ob obalo, ko se premikajo proti skalam z bučanjem.
Ker so enakomerni valovi in
stalna jakost ter smer vetra njegov največji izziv, omogoča jugo posebno
izkušnjo dinamične plovbe po morju z jadri, polnimi konstantnega vetra, ki
omogočajo jadrnici, da doseže zelo visoke hitrosti.
Maestral
Maestral je tipičen poletni jadranski severozahodni veter in eden tistih
vetrov, ki so značilni za lepo in stalno vreme. Po jutranjem brezvetrju, se
poleti, skorajda po pravilu okoli poldneva, začne njegovo prijetno pihanje,
ki ob krepitvi traja vse do zahoda sonca. Maestral lahko doseže jakost od 5
do 6 boforov, področja, na katerih pa se najpogosteje pojavlja, pa sta
Zadrski in Korčulanski kanal.
Maestral je veter, ki je kot
ustvarjen za prijetno in sproščeno jadranje brez manevriranja, ker je
njegova jakost stalna, narava pa predvidljiva in blaga. Medtem ko burja in
jugo vsak na svoj način ponujata jadralcem vznemirjenje in izziv, maestral
jamči popolni užitek, med katerim se lahko brez strahu prepustite morju. Ko
s sončnim zahodom izginejo pogoji za nastanek maestrala, začne s prvim
mrakom pihati blag, nočni vetrič s kopnega, z jakostjo do 3 boforov, s
sončnim vzhodom pa nastopi na morju obdobje brezvetrja, ki ga bo, kot po
pravilu, okoli poldneva spet zamenjal osvežujoč maestral.
Čeprav Jadransko morje ne sodi
med nevarna in svojeglava morja in je mogoče jadrati celo leto, so
najugodnejši pogoji vseeno od sredine junija do sredine oktobra, ko v
morskih pohodih lahko uživajo tudi tisti z manj izkušnjami.
|
|